O čhavore isi oljen pravo ko šuže paramiza

Te osetine o čitibe, avela kotar jekh specialno sila. Jekh sila so šaj te barjačeri o sveto, te pobedini o čhibja, te misline ko pobuter buča hem ti fantizia te ljetini bizo granice. Astrid Lindgren Memorial Award startirimi tani e beršeste 2002 kotar i Švedsko vlada sebepi te popularizini pe e čhavorengoro pravo ko šuže paramiza. Svako berš nagrada dobini jekh manuš ja jekh organizacia so barjačeri i literatura ko čhavore hem ko terne, ko celo sveto. I nagrada kotar 5 milionija krune tani ko sveto najbari ko akava žanri. Odova samo mothovi kobor tano važno o čitibe, akana hem poanglal.

Astrid Lindgren Memorial

Hari đene čerđe e čhavorenđe šukaripe, sar so čerđa i Astrid Lindgren. Oj renovirinđa i literatura e čhavorenđe hem olakere paramiza mangena sarine ko celo sveto. I Astrid hine tani jekh stabilno humanista hem hine ola but debate – o čhavore hem oljengoro anglunipe stalno hine ko fokus. Oj mulji tani e beršeste 2002, ked hine ola 94 berš, tegani i Švedsko vlada čerđa Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), jekh internacionalno nagrada, ki čast olače te ičera ola ki godi hem isto ađahare te vazdel pe o interes ki literatura maškaro čhavore hem terne ko celo sveto.

I administraacia akalje nagradače tano o Kulturrådet. Akija institucia tani odgovorno baši komunikacia, podrška, ekonomia hem sa avera aktivitetija. Ko žiri akalje nagradače bešena 12 đene.

Literatura ki bari klasa

I Astrid Lindgren čerđa i literatura e čhavorenđe ki umetničko forma. Odoljese i nagrada dela pe okoljenđe so čerena buti sar olate; fantazia, zoraljipe, respekti hem empatia, hem kaj o kvaliteti dičhola ko najbaro nivo. Odoljese but knjige prevedinena pe ko avera čhibja, sebepi so pobuter čhavore te dobine šuži literatura – interesantno, kreativno, provokativno ja kompleksno.

I literatura čhavorenđe hem ternenđe šaj te barjačeri o đandipe hem te vazdel o respekti maškaro o kulture hem o manuša. Ako o čhavore ko celo sveto isi oljen kvalitetno literatura odova šaj te ovel jekh šukar hipoteza baši demokratia. So ka desini pe e čhavorencar hem e ternencar ako oljengiri fantazia čhinavđola? I Astrid Lindgren ked dobinđa i medalja H.C. Andersen e beršeste1958, tegani oj vačerđa:

Jekh čhavoro kokri pe knjigaja, čerela pese andre ani pi duša slike so šaj te pobedinen bilo so ko akava sveto. Esavke slike tane but važna e manušese. Odova dive ked o čhavoro ka čhinavi te ovel olje slike ki pi fantazia, odova dive ka startirini e manušesoro čorolipe.